{"id":30805,"date":"2026-04-08T07:02:24","date_gmt":"2026-04-08T05:02:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.appleking.cz\/blog\/?p=30805"},"modified":"2026-04-04T12:02:51","modified_gmt":"2026-04-04T10:02:51","slug":"50-let-appla-1-del-oglejte-si-najpomembnejse-trenutke-iz-prvih-dveh-desetletij-podjetja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.appleking.si\/blog\/50-let-appla-1-del-oglejte-si-najpomembnejse-trenutke-iz-prvih-dveh-desetletij-podjetja","title":{"rendered":"50 let Appla (1. del): Oglejte si najpomembnej\u0161e trenutke iz prvih dveh desetletij podjetja!"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/p>\n

Apple ta mesec praznuje neverjetno 50. obletnico. Nanjo si zlahka predstavljamo skozi prizmo iPhonov, Apple Watch in MacBookov. Toda najpomembnej\u0161i dogodki so se zgodili \u017ee dolgo pred tem \u2013 ko so bili osebni ra\u010dunalniki bolj eksperiment kot gospodinjski pripomo\u010dek. Prvi dve desetletji Appla, sedemdeseta in osemdeseta leta prej\u0161njega stoletja, sta fascinantna zgodba o viziji, napakah in revolucijah, ki so spremenile svet. To je prvi del serije, ki se ozira nazaj na najpomembnej\u0161e trenutke v zgodovini Appla. In za\u010dnimo na samem za\u010detku!<\/span><\/span><\/p>\n

Sedemdeseta leta: Rojstvo osebnega ra\u010dunalnika<\/span><\/span><\/b><\/h1>\n

\"Zgodovina<\/a><\/p>\n

Zgodba o Applu se za\u010dne leta 1976 \u2013 v gara\u017ei, kot to pogosto po\u010dnejo legende. Steve Jobs in Steve Wozniak predstavita <\/span><\/span>Apple I<\/span><\/span><\/b><\/span> , ra\u010dunalnik, ki je bil za svoj \u010das revolucionaren, predvsem zato, ker je bil popolna naprava na eni sami plo\u0161\u010di. Seveda si je moral uporabnik priskrbeti lasten monitor, tipkovnico in ohi\u0161je, a je bil to vseeno velik korak naprej.<\/span><\/span><\/p>\n

\"Zgodovina<\/a><\/p>\n

Leto kasneje je pri\u0161el <\/span><\/span>Apple II<\/span><\/span><\/b><\/span> \u2013 in to je bil trenutek, ko se je za\u010dela pisati zgodovina. Apple je razumel nekaj, \u010desar njegovi konkurenti niso: ra\u010dunalniki morajo biti <\/span><\/span>dostopni in prijazni<\/span><\/span><\/b><\/span> . Apple II je imel plasti\u010dno ohi\u0161je, vgrajeno tipkovnico in celo barvno grafiko. Nenadoma ni bil ve\u010d stroj za navdu\u0161ence, temve\u010d izdelek za ljudi.<\/span><\/span><\/p>\n

Naslednji ve\u010dji korak naprej je bil leta 1978 z disketnim pogonom <\/span><\/span>Disk II<\/span><\/span><\/b><\/span> . Do takrat so se programi nalagali s kartu\u0161 \u2013 po\u010dasi in nezanesljivo. Diskete so ponujale hitrost in udobje, kar je odprlo vrata \u0161ir\u0161i uporabi ra\u010dunalnikov.<\/span><\/span><\/p>\n

\"Retro-preglednice<\/a><\/p>\n

In potem je pri\u0161lo leto 1979 in z njim prva „ubijalska aplikacija“: <\/span><\/span>VisiCalc<\/span><\/span><\/b><\/span> . Preglednica, ki je spremenila pravila igre. Nenadoma je bilo enostavno delati s \u0161tevilkami, na\u010drtovati prora\u010dune in ustvarjati finan\u010dne modele. Za mnoga podjetja je bil to razlog, da so sploh kupila ra\u010dunalnik. Zaradi tega je Apple II postal nepogre\u0161ljivo orodje v poslovanju.<\/span><\/span><\/p>\n

Osemdeseta leta: Eksperimenti, napake in prve velike revolucije<\/span><\/span><\/b><\/h1>\n

V zgodnjih osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja se je Apple zna\u0161el v povsem drugi ligi \u2013 in pod pritiskom. Leta 1981 je na sceno stopil IBM s svojim osebnim ra\u010dunalnikom, ki je uvedel dobo cenej\u0161ih, zdru\u017eljivih ra\u010dunalnikov. Apple se je nenadoma soo\u010dil z veliko konkurenco.<\/span><\/span><\/p>\n

\"Apple<\/a><\/p>\n

Ni se vse iz\u0161lo po na\u010drtih. <\/span><\/span>Apple III<\/span><\/span><\/b><\/span> (1980) je bil tehni\u010dno ambiciozen, a je trpel zaradi pregrevanja in nezanesljivosti. Eden prvih ve\u010djih napak.<\/span><\/span><\/p>\n

\"Iz<\/a><\/p>\n

Potem pa pride trenutek, ki je prehitel svoj \u010das: <\/span><\/span>Apple Lisa<\/span><\/span><\/b><\/span> (1983). Applov prvi ra\u010dunalnik z grafi\u010dnim vmesnikom in mi\u0161ko. Danes samoumevno, takrat znanstvena fantastika. Te\u017eava? Cena skoraj 10.000 dolarjev. Lisa je tako ostala bolj tehnolo\u0161ka demonstracija kot mno\u017ei\u010dni izdelek.<\/span><\/span><\/p>\n

Prava \u010darovnija se je zgodila leto kasneje.<\/span><\/span><\/p>\n

1984: Macintosh spreminja pravila igre<\/span><\/span><\/b><\/h1>\n

Macintosh je po\u010del tisto, v \u010demer je Apple \u0161e danes najbolj\u0161i \u2013 ni bil prvi, je pa bil prvi, ki je to naredil pravilno. Ponujal je grafi\u010dni vmesnik, preproste kontrole in obliko, ki je bila smiselna za vsakdanje ljudi. In kar je najpomembneje \u2013 bil je bistveno cenovno ugodnej\u0161i od Lise.<\/span><\/span><\/p>\n

\"36<\/a><\/p>\n

Apple je v bistvu na <\/span><\/span><\/span>novo izumil osebni ra\u010dunalnik <\/span><\/span><\/b>.<\/span><\/span><\/span> \u010ceprav se je prodaja kasneje upo\u010dasnila, je Macintosh postavil temelje za sodobne ra\u010dunalnike, kot jih poznamo danes.<\/span><\/span><\/p>\n

\"How<\/a><\/p>\n

Leta 1987 je pri\u0161la \u0161e ena tiha revolucija: <\/span><\/span>namizno zalo\u017eni\u0161tvo<\/span><\/span><\/b><\/span> . Kombinacija Macintosha, tiskalnika LaserWriter in tehnologije PostScript je omogo\u010dila vsakomur ustvarjanje profesionalnih tiskanih gradiv \u2013 knjig, revij in letakov. Kar je bilo prej domena velikih zalo\u017eb, je bilo nenadoma dostopno prakti\u010dno vsakomur. Apple je vplival na celotno medijsko industrijo.<\/span><\/span><\/p>\n

[referenca ps_product_list=“14240657,14249183,14266941″]<\/span><\/span><\/p>\n

[referenca seznama izdelkov ps_product_list=“14281520,14249921,14250285″]<\/span><\/span><\/p>\n

Konec desetletja: prvi „prenosni“ Mac<\/span><\/span><\/b><\/h1>\n

\"The<\/a><\/p>\n

Leto 1989 je prineslo <\/span><\/span>prenosni Macintosh<\/span><\/span><\/b><\/span> . Prvi poskus prenosnega Maca. S te\u017eo pribli\u017eno 7 kg in debelino 10 cm se danes morda zdi sme\u0161en, a takrat je bil pomemben korak k prenosnikom. In \u017eivljenjska doba baterije do 10 ur? To bi zdr\u017ealo \u0161e danes.<\/span><\/span><\/p>\n

Dve desetletji, ki sta spremenili vse<\/span><\/span><\/b><\/h1>\n

\"Steve<\/a><\/p>\n

V samo 20 letih je Apple:<\/span><\/span><\/p>\n