Evropska unija in Apple sta ponovno v sporih. Tokrat je razlog za to evropski zakon o digitalnih trgih (DMA), zaradi katerega lahko uporabniki v EU doživijo zamude pri dostopu do nekaterih novih funkcij Apple – obstaja pa tudi možnost, da bo to vplivalo na strojno opremo, s čimer Apple zdaj grozi. Pridružite se nam pri raziskovanju vzrokov tega spora in tega, s čimer Apple grozi.
Zakon o digitalnih trgih je trn v peti za Apple
Apple trdi, da DMA, katerega cilj je odpreti trg in omejiti monopolistične prakse „vratarjev“, dejansko ovira inovacije. Podjetje navaja primere funkcij, ki jih v EU še ni uvedlo – iPhone Mirroring (zrcaljenje vašega iPhona na vašem Macu) in AirPods Live Translation (prevajanje v živo prek slušalk AirPods).
Po navedbah podjetja Apple sta obe funkciji zasnovani za obdelavo podatkov neposredno na napravi, s čimer se zaščiti zasebnost uporabnikov. Problem nastane, ko DMA od podjetja Apple zahteva, da te funkcije omogoči tudi na napravah tretjih ponudnikov. Podjetje Apple še ne ve, kako to storiti na varen način, ne da bi ogrozilo občutljive podatke uporabnikov, kot so zasebni pogovori ali podatki o lokaciji.
Podobna usoda je doletela tudi funkciji Obiskani kraji in Priljubljene poti v Apple Maps, ki shranjujeta občutljive podatke o gibanju uporabnikov. Apple se je odločil, da bo te storitve v EU začasno ustavil.
Po navedbah podjetja Apple obstaja tveganje zamud pri dobavi nove strojne opreme v EU.
Po mnenju Appla evropski potrošniki paradoksalno izgubljajo svobodo izbire. Medtem ko lahko ljudje v drugih delih sveta nove funkcije uporabljajo takoj, morajo tisti v EU počakati, da Apple najde način, kako se uskladiti s predpisi. Apple opozarja, da če se pogoji še zaostrijo, ni mogoče izključiti zamude pri izdaji nove strojne opreme.
Podjetje tudi trdi, da DMA zmanjšuje razlikovalnost posameznih platform. Po mnenju podjetja Apple na primer odprtje App Store za konkurenco iOS približuje Androidu, s čimer se strankam odvzame možnost izbire med dvema bistveno različnima ekosistemoma.
Nič ni črno-belo, ali zakaj EU to počne?
Po drugi strani pa ima Evropska unija svoje razloge za ureditev. DMA je bil ustvarjen, da bi preprečil tehnološkim gigantom zlorabo njihovega prevladujočega položaja in zagotovil, da kupci ne bi bili vezani na en sam ekosistem.
Apple je bil označen za „vratarja“ predvsem zato, ker je imel popoln nadzor nad prodajo aplikacij na iPhonu. Po mnenju EU je obveznost omogočanja alternativnih trgovin z aplikacijami namenjena okrepitvi konkurence in zmanjšanju odvisnosti od enega samega akterja. Podobno je zahteva, da se nove funkcije dajo na voljo drugim proizvajalcem, namenjena zagotavljanju, da bodo od inovacij imeli koristi vsi na trgu, ne le tisti, ki kupujejo naprave ene same blagovne znamke.
Z vidika EU to ni omejitev, ampak širitev možnosti in bolj pošteni pogoji za vse – manjša podjetja, razvijalce in same potrošnike.
Kdo ima prav?
Apple trdi, da regulacija ovira inovacije in da zaradi nje uporabniki v EU zamujajo nove tehnologije. EU pa trdi, da bi brez regulacije velika podjetja lahko zlorabila svojo moč in popolnoma izrinila manjše konkurente.
Resnica je verjetno nekje vmes. DMA nedvomno predstavlja zapletene izzive za podjetja, kot je Apple, in jih sili, da poiščejo načine za uravnoteženje varnosti in odprtosti. Po drugi strani pa zgodovina kaže, da če se trg prepusti izključno kapricam velikih podjetij, rezultat za končne uporabnike ni vedno najboljši.
Apple še ni odložil nobene strojne opreme v EU, vendar priznava, da te možnosti ne more popolnoma izključiti. Ker se bo zakonodaja postopoma razvijala, se spor med Appleom in Evropsko unijo verjetno ne bo kmalu končal.
Eno je gotovo: evropski uporabniki Appleovih izdelkov bodo na nekatere nove izdelke morali počakati dlje kot ostali svet.
